Porečja in povodja Slovenije

Glede na izlive rek razločujemo eksoreična in endoreična območja. Reke eksoreičnih območij imajo izliv v morje, na endoreičnih pa pogosto v jezera. Povodje reke poimenujemo po morju, v katerega se reka izliva. Slovenske reke, ki tečejo po zahodnem ozemlju države, pripadajo jadranskemu povodju, ostale pa črnomorskemu. Najlažje določimo, v katero povodje spada reka, če na zemljevidu sledimo reki od izvira do izliva. Manjše reke, potoki in hudourniki se izlivajo v večje reke. Vsi pritoki z glavno reko sestavljajo rečno mrežo ali porečje, ki ga poimenujemo po glavni reki. Posamezna porečja razločuje razvodnica, ki lahko poteka po gorskih grebenih, kraškem površju ali po dolini. Tako so na primer Karavanke razvodnica med porečjema Save in Drave. Skupna dolžina tekočih vod v Sloveniji je skoraj 27 000 kilometrov, večina rečnega omrežja pa je vezana na štiri glavne reke: Savo, Sočo, Dravo in Muro. Največji mejni reki sta Kolpa in Sotla.